živálskost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost živalskega: živalskost glasu // ekspr. lastnosti, ki izvirajo samo iz telesnosti, nagonov: živalskost podivjanih vojakov; zmaga duhovnosti nad živalskostjo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek