živočúten -tna -o prid. (ū) zastar. zelo občutljiv: živočuten pesnik / imeti živočutno srce
● 
zastar. živočutna žalost zelo velika



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek