• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

žlèht prid. neskl. (ȅ) nižje pog. hudoben, zloben: žleht človek; ne bodi žleht / žleht otroci / ima žleht jezik

žlèht prisl., zastar. slabo, hudo: žleht se mu godi, mu gre



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek