žlobúdra -e ž (ȗ) 

  1. 1. slabš. kdor govori mnogo in nepomembne stvari: ne zmeni se za to žlobudro; on je prava žlobudra
  2. 2. slabš. nerazumljiva govorica, nerazumljivo govorjenje: vpili so v žlobudri, ki jo je komaj razumel / ta jezik je zame prava žlobudra
  3. 3. slabš. gosta, tekoča zmes: jama je bila polna glinaste žlobudre / izbruhana žlobudra
  4. 4. slaba pijača; čobodra: ponujali so jim rjavo žlobudro, ki ji pravijo kava
  5. 5. ekspr. vodén, shojen sneg; plundra: gaziti po žlobudri



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek