• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

žlobudràv -áva -o prid. (ȁ á) ekspr. 

  1. 1. ki veliko in hitro govori: žlobudravi prodajalci na tržnici
  2. 2. ki (rad) govori mnogo in nepomembne stvari: na stopnicah ga je ustavila žlobudrava soseda; precej je žlobudrav
    ●     ekspr. žlobudrava govorica nerazločna, nerazumljiva; ekspr. žlobudravo pripovedovanje podrobnosti gostobesedno

žlobudrávo prisl.: žlobudravo brati



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek