• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

žokálnik tudi žókalnik -a [u̯n,prva oblika tudiln] m (ȃ; ọ́) nar. tolkač, mešalo: mešati, tlačiti z žokalnikom
● mlinarski žokalnik nekdaj kol za tlačenje moke v vrečo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek