žrtvovánec -nca (á) 

  1. 1. v različnih religijah kdor se žrtvuje, daruje božanstvu: v templju so bile zložene lobanje žrtvovancev
  2. 2. knjiž. kdor zaradi hotenja drugega umre, je deležen česa negativnega za kaj, kar se ima za pomembno, vredno: žrtvovanci veliki ideji; sprejeti vlogo žrtvovancev



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek