• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

žúgavec -vca m (ū) 

  1. 1. ekspr. kdor (rad) žuga, svari: jezni žugavci / ne verjeti žugavcu
  2. 2. zastar. kazalec (roke): oče je dvignil žugavec; prijeti kaj s palcem in žugavcem



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek