žúpnik-a (ȗ) 

  1. 1. etn. obredni kruh, pečen za božične praznike: vsak član družine je dobil kos župnika
  2. 2. jur., nekdaj zemljišče, prepuščeno županu, navadno travnik



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek