žúžlja -e ž (ȗ) 

  1. 1. ekspr. kdor (rad) vsebinsko prazno govori: veljal je za žužljo
  2. 2. nar. gorenjsko točilnica žganja: pije po vseh žužljah



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek