• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

žvížgavec -vca m (í) 

  1. 1. kdor žvižga: zbudil me je preglasen žvižgavec // ekspr. ptič, ki žvižga: psi lajajo nad žvižgavci; zunaj so se oglašali kosi žvižgavci
  2. 2. nar. zelo kislo, slabo vino: sedeli so pri steklenici rdečega žvižgavca



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek