mordà tudi mórda [ȁ; ọ̑]
1. Nv izraža verjetnost, ne popolno prepričanost o čem: Rad bi vedel, če me morda še pozna; Zvečer se morda vidiva; Mislim, da bo tokrat šlo. Morda. |Upajmo?!|; Morda se vendar vrneš domov |Obstaja možnost, Možno je| // izraža sklepanje: Draži jo morda ne iz hudobije, ampak iz prešernosti |Da se sklepati|; sin. morebíti
2. Nv izraža približno najvišjo mero povedanega: Dosti ni popil, tri kozarce morda |Zdi se / Kaže, da …|; sin. kvéčjemu
3. Nč v zvezi z bi izraža obzirno željo, zapoved: Morda bi se pomaknili nekoliko naprej; morda bi še enkrat začeli |Ali je možno, Bi bilo možno|
4. Np izraža vljudnostno in obzirno vprašanje, prošnjo: Bi morda še kaj popili; Ali bi morda kaj prispevali? |Smemo upati, da bi …|
5. Nv v retoričnem vprašanju poudarja nasprotno trditev: Kdo me bo strahoval, morda ti, ki te nič ni! |Kaj si domišljaš|; sin. màr
E: hrv., srb. mòžda iz *možetъ da iz 3. osebe ednine glagola môči in veznika da
Dostopnost
Dostopnost