ámen [ȃ]
1. Nv izraža potrditev, željo: Reši nas hudega, amen |Tako bodi|
2. Nč tudi v zvezah do amena, kot amen izraža prepričanje v izrečeno: Izblebetal je vse do amena! |Zagotovo ni nič ostalo neizrečeno|; To je gotovo kot amen v očenašu |Popolnoma, Čisto nič drugega ne preostane|
3. Ppoud poudarja povedano: Ne pustim, pa amen |Ne odstopam, Konec|
E: prevzeto iz lat. amen, to iz gr. amḗn in to iz hebr. ‘āman »tako bodi«