àli [ȁ]
I. N
1. Nč izraža veliko mero povedanega: Ali smo se smejali!; Ali ti zna lagati!; Ali si natančen! |Zelo|; sin. á, tó
2. Nv stopnjuje stanje: Ali bi bil neumen, če bi dal! |Zelo|; sin. á, tó, káj
3. Nn izraža zanikanje: Ali sem te že kdaj nalagal |Še nikoli|; Ali je to kak denar |Ni noben| // izraža posmehljivo, ironično nasprotovanje: Ali si (mi) pameten! |Nič, Niti malo nisi …|; U, ali se ga bojim |Prav nič|; Lažnivost, ali je to vrlina |Ni ...|; sin. á, tó, káj
4. Np izraža nejevoljo: Ali te ni sram! |Lahko te je|; sin. màr
II. P
1. Ppoudar uvaja ali stopnjuje nejevoljo: Presneti otrok, ali (ne) boš jedel |Daj, jej vendar| // uvaja nevoljo, presenečenje: Ravno sem hotel na sprehod, ali ti ne pride obisk! |Pa ravno takrat|; Ali je to kakšen denar? |Sprašujem vas|; sin. á, káj
2. Ppovze uvaja spodbudo: No, ali bo kaj? |Ukrenite že, da|; sin. tórej
E: sklop iz členkov á in li, iz katerega je tudi ločni veznik ali = hrv., srb. ȁli