ahà tudi ahá [ȁ; ȃ]
Nč izraža zadovoljnost pri domisleku, dognanju, najdenju: Aha ti |To si ti|; Aha, zdaj te imam |To bo|; Aha, že vidim |Zdaj imam|; Aha, to bo |Že vem|; Aha, potem ni to |Zdaj šele razumem|
E: konvertirano iz medmeta ahà, imitativnega nastanka