fúl [ȗ] pog.
kot členek
1. Nv izraža močen vrednotenjski odnos ali pa ga samo krepi: Pa z Niko sva se ful zaštekali |Na polno, Zelo|; On je ful faca |V vseh pogledih|; Res je, ful je drugačna |Kakor koli presojam|; Problem teh filmov je, da zagonijo ful denarja za efekte in visokoleteče zvezdnike |Neizrekljivo, Nepredstavljivo veliko|
2. Nč krepi določeno prepričanje: Nekateri to upoštevajo in to ful pomeni |Zelo veliko, Neizrekljivo veliko|; Res ti ful hvala, da si si vzela čas za ta sončen petek |V vseh pogledih, Več kot hvala|; Ta film je ful zakon, komaj čakam da pride na televizijo |Zares|; sin. zarés
E: konvertirano iz prislova fúl »zelo, močno«, prevzetega prek hrv. ful iz agl. full »poln«