órto [ọ̑] pog.
kot členek
Nv izraža skrajno vrednotenje povedanega: Film je bil orto dober, pa tudi kar dobro posnet |To je tisto ta pravo!|; Kdor ga primerja z drugimi vsebinsko podobnimi filmi, je orto usekal mimo |Je prav pošteno ...|
E: abstrahirano iz tujk s prvim členom iz gr. orthós »pravi, raven«
Dostopnost
Dostopnost