bógváruj tudi bógvári [ọ̑-á] stil.
1. Nn izraža svarilo, prepoved: Bogvaruj da bi se mu približal |Nikar, Ne|; Bogvaruj povedati komu |Nikakor|; Bogvaruj, da bi se službi zaradi tega sami odpovedali! |Nikar|
2. Nč izraža podkrepitev zanikanja: Saj tega ne govorim vam, bogvaruj! |V nobenem primeru|
E: sklop iz lastnega imena Bóg in 2., 3. osebe ednine velelnika glagola várovati; dvojnica ima po moderni samoglasniški redukciji nastalo obliko vári, nastalo iz váruj
Dostopnost
Dostopnost