bógvédi [ọ̑-ẹ́] star.
1. Nč z zaimkom ali zaimenskim prislovom izraža negotovost, nezanimanje: Doma je iz bogvedi katerega kraja |Katerega koli že|; sin. bógvé
2. Nv z zaimkom ali zaimenskim prislovom izraža površno oceno, navadno negativno: Ni bogvedi kako zgovoren |Ne vem kako|; sin. bógvé
E: sklop iz lastnega imena Bóg in 2. osebe ednine velelnika glagola védeti
Dostopnost
Dostopnost