bógzná [ọ̑-ȃ] star. > pog.
1. Nč z zaimkom ali zaimenskim prislovom izraža negotovost, nezanimanje: Bogzna, kaj se je ta ubogi afriški študent pri nas naučil o menedžmentu; Bogzna zakaj to dela |Ne ve se|; sin. bógvé
2. Nv z zaimkom ali zaimenskim prislovom izraža površno oceno, navadno negativno: Drži se, kot bi bil bogzna kdo |Kdo ve kaj|; Igra ni bogzna kako duhovita |Ne vem kako|; sin. bógvé
E: sklop iz lastnega imena Bóg in 3. osebe ednine glagola znáti
Dostopnost
Dostopnost