čúdo [ū] stil.
kot členek
Nč izraža presenečenje: Žival se mu približa in – čudo – spregovori kot človek |To je pravi čudež|; Čudo prečudno, zadeti petelin se ni premaknil |Zares presenetljivo, osupljivo|; sin. začúda, zastar. začúdo
E: konvertirano iz samostalnika čúdo (= stcslov. čudo, hrv. srb. čȕdo, rus. čúdo, slovaš. čudo), nastalega iz ide. *keu̯h1dos iz korena *keu̯h1d- »opaziti, slišati, občutiti«
Dostopnost
Dostopnost