de fácto [ȃ] knjiž.
Nv krepi oceno trenutnega stanja: De facto odloča sam |V resnici|; Nova oblast je priznana de facto, ne pa še de iure |Kot dejstvo|; sin. dejánsko
E: prevzeto iz lat. dē factō iz predloga dē »od, zaradi« in ablativa od factum »dejstvo«, prvotno »kar je narejeno«