dôbro [ó]
kot členek
1. Nv izraža soglasje, privolitev: Dobro dobro, pa naj bo po tvojem |Je (že) v redu| // zadržano pritrjevanje: Dobro, drugače tudi narediti nisi mogel; Dobro, kaj si pa drugega hotel |Se razume, Verjamem|; sin. drží, veljá
2. Nč nevoljno sprijaznjenje s čim: Dobro, bom vsaj vedel, pri čem sem; Dobro, zdaj vsaj vidim, kaj je na stvari |Naj že bo kakor koli|
E: konvertirano iz prislova dôbro iz pridevnika dóber
Dostopnost
Dostopnost