dovòlj [ȍ]
Nč izraža zgornjo mejo prenašanja česa, vzdržljivosti nasploh: Zdaj mi je pa dovolj |Naveličan sem|; Zdaj te imam pa dovolj! |Naveličan sem te!|
E: konvertirano iz prislova dovòlj, nastalega iz do volje iz predloga do in rodilnika samostalnika vólja