gorjé [ẹ̑]
kot členek
Nč izraža grožnjo, svarilo: Gorje, če ne boš molčal |Hudo bo|; Gorje mu, ki me ne bo poslušal |Slabo se mu piše| // izraža čustveno prizadetost, strah: Gorje, za to ni pomoči; Gorje jim, če ne bo kmalu konec vojne |S(m)o v hudi nevarnosti|
E: konvertirano iz samostalnika gorjé, prvotnega primernika pridevnika gôrek