grôza [ó]
kot členek
Nč izraža veliko težavnost, mučnost česa: Groza, vse so uničili; Groza je, če ti gre vse narobe; Bil je tak, da ga je bilo groza pogledati |Mučno| // izraža strah, močno vznemirjenje: Groza, padel bo; O groza, saj ne moremo preprečiti |Bojim(o) se, da ...| // izraža zgražanje, ogorčenje: Groza, kakšno neumnost je zinil |Ne morem verjeti, (da) ...|
E: konvertirano iz samostalnika grôza (= hrv., srb. gròza, rus. grozá, češ. hrůza) iz pslov. *groza iz ide. korena *gorg'-