grôzno [ȏ]
kot členek
Nč izraža veliko težavnost, mučnost česa: Grozno je poslušati take neumnosti; Kaj ni grozno, da noče priznati; Grozno mu je bilo pri duši |Mučno|; Pri njih je grozno |Imajo zelo težke, neurejene razmere| // izraža veliko čustveno prizadetost, grozo: Grozno, mučili ga bodo |Strašno, Nezaslišano|
E: konvertirano iz prislova grôzno iz pridevnika grôzen iz samostalnika grôza