haló tudi hàlo [ọ̑; ȁ] pog.
Nč izraža opozorilo: Halo, halo(oo), oglasi se vendar |Opozarjam (te)| // izraža začudenje in navadno tudi nestrinjanje: Halo, to je poneverba, izmišljotina! |Pomislite vendar| // izraža ukaz, spodbudo: Halo, otroci, domov |Dajmo|
E: konvertirano iz medmeta halo, prevzetega iz nem. hallo, kar je prvotno velelnik stvnem. glagola hallōn »iti po koga«, izvorno klic brodniku, naj pride po popotnika