hudíč [í]
kot členek
1. Nč izraža neprijetnost, težavnost česa: Hudič je stati dve uri na mrazu; Hudič je, če te nihče ne uboga |Težko je| // izraža nezadovoljstvo nad čim: Hudič je vse skupaj |Ena velika revščina| // izraža močno čustveno prizadetost: Vlomilca so že prijeli. Ni hudič, kje pa? |Kaj ne poveste|; Ni hudič, da tega ne bi spravil v red |Toliko pa še zmoremo, da ...|; Hudič (ga) vedi, kod se potepa |Kako naj vemo ...|
2. Nn močno zanikanje ali omalovaževanje: Hudič, pa taka večerja |Dajte no ...|
E: konvertirano iz samostalnika hudíč iz pridevnika húd v pomenu »slab«