íks [ȋ] pog.
kot členek
Nč izraža posplošen odziv: Če vprašaš iks človeka, ti bo tako odgovoril |Ne da bi ga posebej izbiral ali določal| // navadno v zvezi z neki izraža pavšalni odziv: Neki iks tovariš je vprašal po tebi |Ki ni znan ali se noče, ne more imenovati| // izraža odziv s poljubno oceno: Iks ljudi me je že vprašalo |Ničkoliko takih, ki jih tudi ne poznam|; Že na iks primerih sem ti to pojasnil |Na mnogih, ki se jih niti več ne spomnim|
E: konvertirano iz samostalnika íks, po izgovoru črke x, ki v matematičnih enačbah navadno označuje neznanko
Dostopnost
Dostopnost