ín [ȋ]
1. Pnavez poudarja navezovanje na prej povedano: In da mi česa takega ne narediš več |Prosim|; Jaz sem končal. In ti?; In kako bo letos s tvojim dopustom? |Kako kaže ...| // opozarja na prehod k drugi misli: In še to. Ali ne pogrešate sonca? |Zanima me tudi|
2. Pd uvaja začudenje, presenečenje, nejevoljo: In da se mi kaj takega ne ponovi več; In temu naj bi se reklo vestno delo; Izgovarja se, da nima denarja. In ti si mu to verjel |Pa še to| // poudarja dodajanje: Pozabil ni nikogar in tudi tebe ne |Vključil je tudi tebe|; Ta bolezen se pojavlja na rastlinah in celo na živalih |Treba poudariti, da tudi ...|
3. Ppojas v zvezah in sicer, in to uvaja dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega: Njegov poklic zahteva znanje, in sicer resnično znanje; Večkrat se razjezi, in to ne brez vzroka |Treba pojasniti, da|
4. Pnaspr uvaja nepričakovano nasprotje: Mlad, in tako pokvarjen; Jaz — in v pokoj, kaj še |Kdo bi si mislil|; Tako blizu mi je, in (vendar) tako daleč |Po svoje pa| // izraža nasprotje s prej povedanim: Samo tri dni je časa, in jaz sem čisto nepripravljen; Ti odhajaš, in jaz ostanem sam |Jaz pa| // izraža nepričakovano: Obljubil je vse, in potem ni dal nič; Ni minilo pol ure, in že se je mračilo |Vendar proti pričakovanju| // izraža omejevanje: Ne bo ti obveljala, in če se na glavo postaviš |Četudi|; Takoj ga je spoznal, in videl ga je samo enkrat |Čeprav|; Rad se vozi s kolesom. In vendar mu ne dovolijo |Ampak kljub temu|
5. Ppoudar stopnjuje poudarjanje dodanih sporočil: Fant hodi samo v kino in gleda televizijo in bere stripe |Poleg tega (še)|; Vsakdo mora delati. In to velja tudi zate |Naj seveda to| // izraža namen: Pojdi in zapri vrata |Pojdi zapret| // izraža pogojno-posledične razmerje: Odmakni opornik, in vse zgrmi na tla |Če odmakneš ..., vse zgrmi ...|
E: = hrv., srb. i, konvertirano iz veznika in, nastalega iz ino iz i »in« in ojačevalnega členka *no
Dostopnost
Dostopnost