izrécno [ẹ́/ẹ̑]
1. Pizvze poudarja izvzemanje: Predstava je bila izrecno za povabljence |Drugih namenoma niso vabili|; sin. lè, samó
2. Nč izraža omejitev: Tega avtor izrecno ne omenja |Ne reče, ne napiše ...|; Potrdilo dobite samo, če ga izrecno zahtevate |Naknadno vztrajate|; sin. posébej
E: konvertirano iz prislova izrécno iz pridevnika izrécen, pod vplivom velelnika izrêci iz star. izréčen iz glagola izrêči
Dostopnost
Dostopnost