kakó [ọ́/ọ̑]
1. Nn izraža močno zanikanje, zavrnitev: Si zadovoljen z novo službo? Saj veš kako, pri taki slabi plači |Nikakor nisem zadovoljen|; Če se njemu ni posrečilo, kako se bo tebi?! |Nimaš možnosti| // v retoričnem vprašanju izraža močno začudenje, zavrnitev: Kako si še upaš priti sem?!; Kako, ali naj čakam do sodnega dne?! |Ne morem dojeti, razumeti ...|
2. Nv izraža bolj ali manj intenzivno oceno mere ali stopnje izrečenega, povedanega: Kako čudovita dolina!; Kako živo si ga predstavljam! |Zelo!|; Si zadovoljen? Kako da ne! |Da, seveda!| // izraža obzirnost, negotovost: Bil je, kako bi rekel, malo neroden |Ne znam se izraziti| // izraža zadovoljivo, znosno stanje: Vse bi še bilo kako, če bi le otrok ne zbolel |Bi se še nekako izšlo|
3. Nč z oslabljenim pomenom, v zvezi kako da izraža vprašanje po razlogu, okoliščinah, zaradi katerih je nastopilo trenutno stanje : Kako da sosedovih ni več k nam?; Kako da si to naredil? |Zakaj|
4. Pnavez opozarja na potrebo po spremembi brez konkretnega predloga: Uredi stvar kako drugače; Se boš že kako znašel |Najdi primeren način|
E: konvertirano iz prislovnega zaimka kakó iz kakovostnega zaimka kák
Dostopnost
Dostopnost