kakópa [ọ́/ọ̑] star.
Nv izraža samoumevnost trditve: S temi besedami si kakopa cikal name; Mnenja so bila različna, kakopa!; Pri delu nam boš pomagal? Kakopa! |Se razume!|; sin. sevéda, kakópada
E: sklop iz prislovnega zaimka kakó in veznika pa
Dostopnost
Dostopnost