kakópak [ọ́/ọ̑]
Nv izraža samoumevnost trditve: V roki stiska zmečkan izvod Kraljev ulice, ki ga kakopak ne prodaja, ampak samo uporablja za lažje prosačenje; O resničnosti zgodbe kakopak ne dvomimo |Se razume|; sin. sevéda
E: sklop iz prislovnega zaimka kakó in členka pak