káli tudi ká-li [á; ȃ] zastar.
1. Nv izraža domnevo: Resnica bo kali ta, da nas je ogoljufal; Resnica bo kali ta, da ni več živ |Verjetno|; sin. mènda, nàjbrž
2. Np krepi nagovor v vprašanje: Menda spiš, kali?; Najbrž je že odšel, kali?; Poldrugo leto je ali kali, kar je odšel |Ali ni res?|; sin. ali kàj, ali nè
E: sklop iz vprašalnega, prvotno oziralnega zaimka ka in členka li