kjé [ẹ̑] pog.
1. Nn izraža zanikanje: Ali se res moži? Kje pa |Sploh ne|; Ne grem na izlet, kje pa imam čas |Saj nimam časa| // navadno v zvezi z neki, pa izraža močno zanikanje, zavrnitev: Če se meni ni posrečilo, kje se bo tebi?! |Le kako ...|; Oh, kje; da bi otrok ubogal, kje neki!; Mislite, da so počakali? Kje pa! |Niti pomisliti ne!|; Ne grem v kino, kje pa imam čas! |Sploh nimam časa|; Kje pa naj jaz to vem?! |Ne morem tega vedeti|
2. Nv navadno v zvezi s še, že izraža občutek velike krajevne, časovne oddaljenosti: Kje je še novo leto! |Treba bo precej počakati|; Kje je že to za nami! |Preje oddaljeno je|; Kje bom že jutri ob tem času! |Precej daleč od tu|
3. Pnavez opozarja na željo po nadaljevanju začete misli: Kje sva že ostala? |O čem sva prej govorila?|
E: Konvertirano iz vprašalnega prislovnega zaimka kjé (= hrv. gdje, češ. kde) iz pslov. *kъdě, kar je sorodno s stind. kuha, osk. puf, valiž. cwt, iz ide. *ku̯udhe »kje« iz *ku̯u »kje« (= alb. ku) in členice *dhe
Dostopnost
Dostopnost