kóli [ọ̑]
Nč za oziralnimi zaimki, prislovi ali vezniki krepi nedoločnost, poljubnost, posplošenost: Ostani, kjer koli si |Ni pomembno, kje ...|; Naj gre kamor koli že |Ni pomembno, kam točno ...| // star. krepi poljubnost: Kar sem koli rekel, vse je res |Karkoli sem rekel ...|
E: nastalo iz pslov. *koli, *kolě, kar je mestnik samostalnika *kolь, *kolъ »čas« (= stind. *kālá- »trenutek, pravi čas«) iz ide. *ku̯oló- »čas«
Dostopnost
Dostopnost