kônec kôncev [ó-ó]
Nč izraža ugotovitev: Konec koncev se je le odpravil na potovanje |Po vsem, kar se je vmes zgodilo ...| // izraža sprijaznjenje s stanjem: Konec koncev, kaj to meni mar |V končni fazi pa| sin. kônčno, nazádnje, nenazádnje
E: sestavljeno iz imenovalnika ednine in rodilnika množine samostalnika kônec
Dostopnost
Dostopnost