kvéčjemu [ẹ̑]
Nv izraža omejevanje na najvišjo mogočo mero: Burja bo pihala kvečjemu štiri dni; Jezero je globoko pet, kvečjemu šest metrov |Največ|; Ta knjiga je razumljiva kvečjemu strokovnjakom |Oni so dovolj usposobljeni| // izraža omejitev kot nepričakovano nasprotno trditev: S popuščanjem otroka ne boš vzgojil, kvečjemu pokvaril |Izkušnje kažejo ravno nasprotno|
E: sklop iz predloga k in dajalnika primernika véčji
Dostopnost
Dostopnost