mènda tudi mendà [ȅ/ǝ̏; ȁ]
1. Nv izraža domnevo: Menda je to edini človek, ki mu zaupa; Nocoj se menda še ne vrnejo |Po vsej verjetnosti| // izraža samoumevnost: Če prenese most tovornjak, bo menda tudi mene; Saj menda ne boš huda, če prisedem; V takem dežju pa menda ne boste šli od doma |Upam, da zaradi tega ne bo nič narobe| sin. verjétno
2. Nč izraža soglasje, pritrjevanje brez pridržka: Se ti zdi rešitev pametna? Menda!; Me vzameš s seboj? Menda ja! |Se razume!|; sin. sevéda
E: nastalo iz méni da, sklopa iz 3. osebe ednine glagola meníti in veznika da
Dostopnost
Dostopnost