mísliti -im [í; ȋ]
kot členek
1. Nč navadno v zvezi z ali, kaj izraža začudenje, nejevoljo: Misliš, da ga ne poznam, kakšen je!; Kaj misliš, da si edina na svetu!; Seveda sem vzel, kaj pa misliš! |Napačno razmišljaš, Nimaš prave predstave, če sklepaš, da ...| // podkrepitev trditve: Kaj mislite, to ni kar tako!; Tudi tebe ne maram več videti, da ne boš mislil |Ne domišljaj(te) si preveč| // v zvezi s si podkrepitev trditve, pritrjevanje: To me je zelo užalilo. Si (lahko) mislim! |Prav imaš, to ni kar tako!|
2. Np izraža nagovor, opozarja: Ali misliš že enkrat pospraviti?! |Kaj tako dolgo oklevaš?!|
E: tvorjeno iz mísel = stcslov. myslь, hrv., srb. mȋsao, rus. mýslь, češ. mysl iz pslov. *myslь iz ide. korena *meudh- »paziti na, misliti na«
Dostopnost
Dostopnost