morebíti [í/ȋ]
Nv izraža verjetnost, ne popolno prepričanost o čem: Morebiti nam bo le uspelo; Črta je morebiti nekoliko prenizko; Povedala je vse, morebiti še več, kakor je treba |(Vsaj) zdi se, da ...|; sin. mordà, mogóče
E: = rus. móžet být' iz *možetъ byti iz 3. osebe glagola môči in nedoločnika glagola bíti