móžno [ọ́]
1. Nv izraža možnost uresničitve: Z brezglavostjo ni možno ničesar doseči |ne imeti upanja|; Vrzi, kolikor možno daleč |Kolikor le moreš|; sin. mogóče
2. Nč izraža zadržano pritrjevanje: Včeraj si bil neznosen. Možno |Prav verjetno|
E: konvertirano iz prislova móžno iz pridevnika móžen, prevzetega iz rus. móžnyj ali češ. možný iz glagola môči