nàmreč tudi námreč [ȁ; ȃ]
1. Pnavez izraža dopolnjevanje, navezovanje na povedano: Midva, namreč žena in jaz, se nikoli ne pričkava; Posestvo je bilo brez dolga, brez vknjiženega namreč |To je, Natančneje povedano|
2. Ppojas utemeljuje, pojasnjuje prej povedano: Vseh se polašča nervoza: zdaj namreč gre za velike stvari; Avto imam v garaži. Namreč, ko sem ga pustil zunaj, so vlomili vanj |Treba povedati, da ...|
E: sorodno je hrv., srb. nàime »namreč«, slovaš. najmä »zlasti« iz pslov. *na jьmę (iz predloga *na in tožilnika samostalnika *jьmę »ime«) in členice -že; izglasni -č je pod vplivom veznika tèmveč
Dostopnost
Dostopnost