napósled tudi napôsled [ọ̑; ȏ] knjiž.
1. Nv izraža končno, navadno posledično, stopnjo v procesu pripovedovanja: Društvo je životarilo in naposled zamrlo; Naposled naj dodam še to |Naj povem konec, da ...|; sin. nazádnje, nenazádnje
2. Pd opozarja še na tisto, kar se zgodi po vseh naštetih dejstvih: Tukaj naposled ne gre za posameznika, ampak za veliko ljudi; Naposled ne gre za prekršek, ampak za nekaj hujšega |Posredi je še veliko neomenjanih dejstev, stvari|; sin. navsezádnje, nazádnje, nenazádnje
E: konvertirano iz prislova napósled (= hrv. nȁposlijēd, češ. naposled), sklopa iz predloga na in prislova posled »naposled«, sklopa iz predloga po in samostalnika sléd
Dostopnost
Dostopnost