nò [ȍ] pog.
1. Np izraža spodbudo, poziv, presenečenje: No, le pojdi!; No, kaj boš povedal?; No? je vprašal |Kako misliš, zdaj bi bil čas ...| // izraža zadovoljnost pri ugotovitvi: No, vidiš, saj gre!; No, no, mu je pritrjeval |Tako je treba!| // izraža presenečenje, začudenje: Glej ga no, si že tu; Poglejte si no, kaj so napravili |Takole je|
2. Nč izraža ne popolnoma prostovoljno privolitev, obotavljanje, zavrnitev: No, pa naj bo po vašem; No, ja, bomo pa tako naredili |Odločil sem se, da ne bom oporekal| // izraža obotavljanje, pomislek: No, da, morda je tako; To je, no, kako bi rekel, precej nerodno |Ne vem| // izraža nejevoljo, zavrnitev, jezo: No, zdaj pa imate tisto čudovito cesto!; No, ali nisem rekel, da boš vse zmešal?! |Vam je zdaj končno jasno?!| // izraža nejevoljo, nestrpnost, zavrnitev: Daj mi no mir!; Pustite jo no z nami! |Razumi(te) že enkrat|; No, tako hudo pa spet ni! |Daj, daj!|
3. Pnavez navezuje na prej povedano in uvaja drugo misel: Če bo tako, no, potem bo žalostno; Hotela je proč, no, in zdaj je res odšla |Kakor koli že je ali bo, Zdaj pa imamo, kar imamo|
E: = cslov. nǫ, rus., češ. nu iz pslov. *nǫ iz ide. *nun, prim. gr. nỹn »zdaj«, lat. nunc, het. ki-nun
Dostopnost
Dostopnost