nôro [ó] pog.
Nč izraža navdušenje, vznemirjenje, presenečenje: To so bila leta, ko smo veliko žurali. Noro!; Čeprav stari skoraj trideset let, so nekateri avtomobili veliko veliko vredni, skoraj pol milijona evrov, noro!; V šoli kljuvajo iks, zraven pa pijejo zdravo vodo, noro!; Kar ne morem verjeti, da nama je uspelo, noro! |Nimam besed, Ostaneš brez besed!|
E: konvertirano iz prislova nôro iz pridevnika nòr, prevzetega iz nem. Narr »norčav človek, norec«
Dostopnost
Dostopnost