potém tudi potèm [ẹ̑; ȅ]
kot členek
1. Pnavez uvaja še nadaljevanje: Vse je drago, kako naj potem človek kaj privarčuje; Kupcev je malo. Potem bo izkupiček slab |Torej, glede na to|; Še dva sta prišla, potem nas je že dvajset |Tako da|; sin. zastar. potákem
2. Pd pri naštevanju uvaja obstajanje česa poleg že povedanega: Cveti vseh barv: škrlatno rdeči, potem modri, potem rumeni, potem mešanica vseh odtenkov; On je najprej direktor, potem dolgo nič, potem šele človek |Če nadaljujem(o)| // izraža dodajanje: V sobi visi bratova slika, potem še očetova in materina; Mož je že star, potem tudi malo naglušen |In še malo naprej|
3. Pnaspr uvaja nasprotje s pričakovanim: Tako sem slišal, potem pa ne vem, če je res; In potem se še najdejo ljudje, ki ga zagovarjajo |Glede na vse, kar se je zgodilo|; sin. zastar. potákem
4. Nč izraža nejevoljo, presenečenje, začudenje: Doma ga ni. Kje pa je potem?!; Naj potem jaz vse delam?! |Kaj je zdaj za narediti?!|; sin. pog. pôtlej, zastar. potákem
E: konvertirano iz prislova potém, sklopa iz predloga po in neke oblike zaimka tá, verjetno mestnika ednine srednjega spola