pràv [ȁ]
1. Nv izraža, da je dejanje ali stanje v skladu z določenim pravilom, normo: Prav je, da se mu opravičiš; Po mojem ni prav, da puščaš otroka samega |Soglašam| // s smiselnim osebkom v dajalniku izraža soglasje, zadovoljstvo: Meni je prav, če je tebi; Zdi se mi prav, da si mu pisal |Ustreza mi| // izraža visoko stopnjo: Prav veseli me, da si prišel |To je zelo v redu| // poudarja intenzivnost dejanja: Dela naporno, prav gara; Prav tekmujejo, kdo bo boljši |Naravnost zagnano| // poudarja trditev: Bil si prav imeniten; Prav sramotno se je vedel |V pravem pomenu besede| // v nikalnih stavkih izraža rahlo omejitev: Vaš načrt ni prav premišljen; Otroku ne morem prav verjeti |Popolnoma, V resnici|
2. Nč krepi soglasje, privolitev: Prav, pa pojdimo; Prav, prav, pa se pogovoriva |Soglašam, Nimam nič proti| // izraža zadržano pritrjevanje: Prav, pa naj bo po tvojem; Že prav, bom vsaj vedel za drugič |V redu| // izraža zadovoljstvo nad čim: Prav, da si prišel |To je v redu, da ...|; Ravno prav, mi boš nekaj razložil |Kot nalašč|
E: konvertirano iz prislova pràv (= cslov. pravь) iz pridevnika právi, nastalega iz pslov. *pravъjь »pravi, desni« iz ide. *proh3u̯o- »spredaj stoječ«
Dostopnost
Dostopnost